Nagrada Terzani 2017

Četrta stena, roman reporterja in pisatelja Sorja Chalandona, ki ga je v Italiji izdal založnik Keller (prevajalka Silvia Turato), je zmagal 13. izvedbo Mednarodne literarne nagrade Tiziano Terzani 2017. Sorj Chalandon bo nagrajen v soboto, 13. marca, v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine (ob 21. uri) v okviru večernega dogodka, ki predstavlja vrhunec Festivala vicino/lontano, ki je leta 2005, v sodelovanju z družino Terzani, uvedel omenjeno nagrado.

Žirijo, ki je dodelila prestižno nagrado, so sestavljali Giulio Anselmi, Enza Campino, Toni Capuozzo, Tommaso Cerno, Marco Del Corona, Andrea Filippi, Àlen Loreti, Milena Gabanelli, Ettore Mo, Carla Nicolini, Paolo Pecile, Valerio Pellizzari, Peter Popham in Marino Sinibaldi.

»Z velikim veseljem sem izvedel za to nagrado,« je izjavil Chalandon, »in sem jo sprejel s častjo in skromnostjo, saj gre za nagrado, ki je posvečena velikemu človeku. Moje delo romanopisca začne, kjer se konča moje delo reporterja. V Libanonu je bila moja beležka vedno odprta na dveh straneh: na desni sem zapisoval dejstva in beležil stvarnost, tako kot sem jo videl. Na levi strani pa sem beležil emocije in najbolj intimne reakcije na to, kar sem doživljal. V tem romanu sem zbral vse leve strani mojih libanonskih beležk. To je priložnost, za malega Francoza, za malega novinarja, za malega pisatelja, da je tu, z vami, v drugem jeziku, zato da vam pripoveduje, na univerzalen način, težave soočanja z vojno in strah soočanja z mirom.«
»Četrta stena je roman, s katerim je avtor uničil razlike med literarnimi žanri, ki postavlja v senco analiste in zgodovinarje, jih povzame in presega.« Tako je svojo izbiro utemeljila žirija, ki je podelila Nagrado Terzani 2017. »To je roman, ki je zapisan »z metuljem v glavi in  z enim srcem preveč«, kot pravi eden od glavnih likov. Prav to emocijsko pripovedovanje, ki zanemarja poveljnike in nazive orožij, presega libanonske meje in koledarske omejitve. Chalandon je izkusil nasilje v Bejrutu, Afganistanu, na Irskem, s časom se je njegov DNK spremenil. Več kot 30 let je potreboval zato, da je v sebi predelal morije, ki jim je bil priča, pri tem pa so cedre odmirale, ruševine pa širile. Skozi njegova pričevanja pridejo na dan težave celotnega Bližnjega Vzhoda, po času kolonializma in protektoratov, umetno začrtanih meja, do najnovejše kronike, ki prihaja iz Alepa in Mosula. Tudi v ruševinah Palmire je zaigral orkester iz Sankt Peterburga. Vojno gledališče ni nikoli zaprto. Četrta stena je kot velika freska brez časa in okvira.«
Sorj Chalandon (Tunis, 1952) je bil med letoma 1974 in 2007 dopisnik in reporter francoskega dnevnika Libération. V tej vlogi je pisal o najbolj krvavih konfliktih zadnjih desetletij. Bil je v Iraku, Iranu, Somaliji, Afganistanu in Bejrutu, leta 1982, ko je bil priča pokolu v palestinskem begunskem taborišču Sabra in Chatila. »Tam sem v sebi pustil to, kar človek izgubi med hojo po krvi drugih človeških bitij. Novinar mora opisati vojno ne da bi se predajal joku, in jaz sem veliko jokal. (…) Zato sem svoje solze predal Georgeu, svojo jezo, svoje dvome, in sem pustil, da prodre do tam, od koder jaz nisem mogel nadaljevati, onkraj tega, kar vojna odtrže ljudem.« Med drugimi je Chalandon napisal še naslednja romana, ki sta bila prevedena v številne jezike: Moj izdajalec (v ita. Il mio traditore, Mondadori 2009) in Opravičil sem bom sanjam (v ita. Chiederò perdono ai sogni, Keller 2014).

Prevode uredil ARLeF
ARLeF