Uvod

Vse bolj prestrašeni smo neposredne priče terorističnih napadov, ki so prizadeli kraje-simbole naše laičnosti, kjer se mešajo ljudje, blago in ideje, ki odražajo sodobni kozmopolitizem.

Zgražani opazujemo migracijski škandal, za katerega Evropa, ki je dejansko ločena glede vsega in čedalje manj popularna, nima pravega odgovora, ki naj bi temeljil na humanitarnih ukrepih, ki lahko parirajo z njeno demokratično kulturo.

Inštitucije, ki smo jih osnovali zato, da zagotavljajo sobivanje, so šibke in neustrezne. Šibka so gospodarsko-finančna ravnotežja globalizacije, ki jih urejajo interesi, ki so večji od nas samih. Razdrobljen in zmeden je geopolitični okvir. Ranljiva so lokalna območja. Žaljena je “resnica”, ki jo vsi poznamo, ampak “nimamo dokazov”.

V družbi, ki se globoko spreminja, smo dezorientirani. In se počutimo ranljive: če smo ženske, mladostniki brez referenčnih figur, mladi in odrasli brez dela, smo revni in obubožani, starejše osebe, invalidi, “različni” … smo sami.

Ranljivost je moto našega časa.

Zavedanje tega pomeni, da lahko živimo v tem svetu, pri tem pa nam misli ne vodi strah, ampak soočenje z drugimi, saj se tovrstne problematike tičejo vseh nas: to je način za premagovanje krize zaupanja v prihodnost, kljub temu, da pri tem ohranjamo dvome in zastavljamo vprašanja.

Program

Prevode uredil ARLeF
ARLeF